Organizatorji festivala

 

Javni sklad za kulturne dejavnosti

 

Umetniški in organizacijski producent programa in festivala je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. Pomembno vlogo kot partnerji igrajo folklorna društva s področja Spodnjega Podravja, Ptuja in okolice, ki organizacijsko in finančno pomagajo pri izvedbi festivala.

 

 

Iva Ferlinc   FERLINC_ptuj

Direktorica festivala Folklorni kimavčevi večeri

 

 

 

 

Maja Glaser Bedenik IMG_6985

Programski vodja festivala Folklorni kimavčevi večeri

 

 

 

 

Društva, ki sodeluje pri organizaciji:

FD Rožmarin Dolena  

FD Rožmarin Dolena 2

FD Rožmarin Dolena

Folklorno društvo Rožmarin Dolena je pričelo s svojim delovanjem leta 1979.Glavna pobudnica za začetek delovanja je bila Francka Petrovič. Pod njenim vodstvom je takrat pričela z delovanjem otroška in mladinska folklorna skupina, v društvu pa so delovali tudi že ljudski pevci. Kmalu je bila ustanovljena tudi folklorna skupina za odrasle. V društvu so se vedno bolj zavedali pomena ohranjanja slovenske ljudske dediščine, zato so v etnografski sekciji ponovno obudili lika Jüreka in Rabolja ter ju že v osemdesetih letih predstavili na ptujskem Kurentovanju. V društvu deluje tudi sekcija Aktiv kmečkih žena, ki skrbi za ohranjanje ročnih spretnosti in bogate gastronomske ponudbe domačega haloškega okolja.

Na pobudo Francke Petrovič sta Mirko Ramovž in dr. Marija Makarovič zapisala bogato zakladnico ljudskih plesov, melodij in oblačilno kulturo prebivalstva na tem območju ob koncu 19. ter v začetku 20. stoletja. Leta 1995, ob slovesni 15. obletnici delovanja društva, se je takratna otroško-mladinska folklorna skupina predstavila s plesi s tega področja in s popolnoma novo rekonstruirano kostumsko podobo. Od tega leta naprej je društvo še močneje delalo predvsem na ohranjanju domačih šeg, navad, plesov in pesmi.

Več o društvu: tukaj.

 

FS Vinko Korže Cirkovce 

Folklorna skupina Vinko Korže PD  Cirkovce

Folklorna skupina Vinko Korže PD Cirkovce

Folklorno skupino so prebivalci Cirkovc na Dravskem polju ustanovili že leta 1931. Ustanovitelj je bil znani cirkovški gostilničar in kulturni delavec Vinko Korže. Plesalci plešejo štajerske plese, njihov korak in glasba sta nastala pod vplivom alpskih poskočnic. Kmetje iz štajerskih vasi so v plesu, petju in glasbi radi prikazovali svoje težko delo na zemlji in ravno zaradi tega je njihov plesni korak bolj okoren in možat.

Že mnoge generacije plesalcev so se vrtele po odrih Italije, Sicilije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Belorusije, Švedske, Bolgarije, Madžarske, Francije in še bi lahko naštevali. Skupina ima za seboj več kot tisoč tristo nastopov doma in v tujini, kar priča o tradiciji in kakovosti. Za svoje delo je skupina prijela številna domača in tuja priznanja.

Več o društvu: tukaj.

 

KD Destrnik   

Mladinska folklorna skupina KD Destrnik

Mladinska folklorna skupina KD Destrnik

Folklora deluje v Destrniku že več kot 30 let. Pred enajstimi leti je iz otroške skupine nastala mladinska folklorna skupina, v kateri danes plešejo otroci med 14. in 18. letom starosti. Fantje in dekleta spoznavajo ljudske plese, pesmi in običaje s štajerskega območja. Kostumsko podobo so s pomočjo Marije Makarovič raziskali in izdelali že leta 2002. Redno se udeležujejo srečanj v organizaciji JSKD, radi nastopajo tako v domačem kraju kot tudi širše. V zadnjih petih letih se lahko pohvalijo z rednim uvrščanjem na regijska srečanja folklornih skupin, kar dokazuje, da je delo strokovnega kadra v društvu sistematično in strokovno.

Več o društvu: tukaj.

 

FD Lancova vas 

FS Lancova vas

FS Lancova vas

Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno
leta 1983 z namenom, da oživlja, ohranja
in predstavlja naše kulturno izročilo. V obdobju
med letoma 1991 in 1993 so s pomočjo
strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka
Ramovša in dr. Aleša Gačnika izvedli raziskavo
kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega
in pustnega izročila. Na podlagi izsledkov raziskave
so obogatili svoj program z novimi nošami
in plesi iz Lancove vasi in okolice. Vse to
predstavljajo na nastopih doma in v tujini. Društvo
sestavljajo skupine pevcev in pevk, muzikanti,
plesalci, otroška folklorna skupina in
sekcija korantov. Izven meja Slovenije so gostovali
že v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem,
Madžarskem, v Franciji, Švici, na Češkem,
Poljskem, v Romuniji, Turčiji in Singapurju.

 

Več o društvu: tukaj.

 

FD Anton – Jože Štrafela Markovci

FD  Anton-Jože Štrafela Markovci

FD Anton-Jože Štrafela Markovci

Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela Markovci je bilo ustanovljeno leta 1938 na pobudo Janeza Feguša in se je leta 1939 po zaslugi etnomuzikologa Franceta Marolta tudi prvič udeležilo organiziranega javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru.

Janez Feguš je leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet in sestavil še plesno folklorno skupino. Začetno delo sta po vojni nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Med letoma 1950 in 2006 so skupino vodili Terezija in Jože Štrafela, Franc Kolarič, ki je skupino uspešno vodil kar 36 let in z njo dosegal zavidljive rezultate, kasneje še Milan Gabrovec, leta 2006 pa je strokovno vodenje skupine prevzel Peter Bezjak, ki je zbrane plese povezal v zaključene odrske postavitve in poskrbel, da skupina ustvarja nov in kakovosten program. V letošnjem letu je vodenje skupine prevzela Jasna Forštnarič.

Leta 2008 je skupina s pomočjo dr. Marije Makarovič opravila raziskavo oblačilne kulture iz okolice Markovcev, katere rezultat je bila ob praznovanju 70. obletnice prvič javno predstavljena nova kostumska podoba. V tem letu se lahko pohvalijo še z eno novo pridobitvijo, in sicer z novimi kostumi, ki so umeščeni v začetek 19. stoletja in so značilni za Markovce in okolico. Prvič so se plesalci z njimi predstavili na praznovanju 75. obletnice društva.

Več o društvu: tukaj.

 

KD Cirkulane in tamburaši iz Cirkulan  

Smo najmlajša sekcija kulturnega društva Cirkulane. Naši prvi koraki so se začeli januarja 2007 in danes delujemo pod strokovnim vodstvom Maje Glaser.

Zbrani smo sami mladi, tako po letih kot po srcih, saj štejemo v povprečju 21 let. Skušamo vzpostaviti čim več pristnih stikov in sodelovanj z drugimi folklornimi skupinami na ptujskem področju, iz Slovenije in izven meja naše države. Sodelujemo na revijah folklornih skupin, raznih prireditvah in še kje.

Več o skupini: tukaj.

 

 

 

Folklorna skupina KPD Stoperce 

Folklorna skupina KPD Stoperce

Folklorna skupina KPD Stoperce

Folklorna skupina KPD Stoperce deluje že šesto leto in prihaja iz slikovitega haloškega kraja Stoperce v občini Majšperk. Skupino sestavljajo ljudje dobre volje zelo različnih starosti, od 14 do 65 let, ravno veselje do ljudskega plesa in njegovega ohranjanja pa je značilnost, ki jih uvršča med zelo zanimive skupine. Plešejo plese različnih slovenskih pokrajin, največji poudarek ohranjanja plesne ljudske dediščine je na zahodnoštajerskih plesih, podajajo pa se tudi v območje koroških in prekmurskih plesov. Vsako leto ob »farnem prazniku«, to je ob praznovanju goda sv. Antona v januarju, pripravijo letni koncert, na katerega vsako leto povabijo kakšno skupino iz Slovenije in tujine. Skupina se je v preteklih letih predstavila na različnih prireditvah po Sloveniji in Hrvaški, najbolj ponosni pa so na uvrstitev med najboljše skupine v Sloveniji, saj so se v zelo kratkem času predstavili v Beltincih na državnem srečanju folklornih skupin. Skupina je oblečena v avtentične rekonstruirane kostume s konca 19. in začetka 20. stoletja, posebnost pa je ta, da vsak plesalec ve, od kod izvira njegov kostum, saj so kostumi narejeni po fotografijah njihovih babic in dedkov. Pokrivala, s katerimi se žene pokrivajo, so originalni »tehli« oziroma svilene naglavne rute, ki so jih vse do druge svetovne vojne nosile in imele v lasti poročene žene. Svoj fond noš so obogatili tudi z rekonstruiranimi kostumi iz Prekmurja in z določenimi dodatki iz koroškega območja. Folklorniki zaplešejo ob spremljavi diatonične harmonike, kontrabasa in violine.

Več o društvu: tukaj.

Folklorna skupina KD Rogoznica

Folklorna skupina KD Rogozn

Folklorna skupina KD Rogoznica

Folklorna skupina je nastala leta 2005 na pobudo nekaterih korantov iz istega kulturnega društva, saj so se Koranti Rogoznica vsako leto udeleževali folklornega festivala na Madžarskem in so si bili vedno prisiljeni sposoditi kakšno folklorno skupino, da jih je spremljala. Tako se je porodila ideja o lastni folklorni skupini, ki danes šteje 25 rednih članov. Ne glede na to, da je skupina mlada, se je že predstavila v več krajih po Sloveniji in tudi že v tujini. Letno izvedejo približno trideset nastopov, na katerih prikazujejo šege, navade, ljudsko pesem in plese s celotnega območja Vzhodne Štajerske.

Folklorna skupina KD Rogoznica se predstavlja s kostumi, ki predstavljajo pražnji način oblačenja kmečkega prebivalstva na območju vzhodno od Ptuja, in sicer Dornave in Polenšaka (Polencev) v Slovenskih Goricah. Kostumska podoba izvira iz časa od leta 1900 do leta 1920. Kostumi predstavljajo oblačilni videz kmečkega prebivalstva, ki je bilo tedaj razslojeno; kot osnova so vzete prvine pražnje obleke bogatejših kmetov. Tako moške kot ženske obleke so iz volnenega blaga.

Več o društvu: tukaj.

 

Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj

Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je svojo kulturno poslanstvo začela pred 36 leti. Folklorna skupina, deluje danes v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, popkovina pa je še vedno v Bolnišnici, ko jo je takratni sindikat ustanovil v letu 1976. Njena mentorica je Cvetka Glatz.

Začeli so skromno, razvili pa so se v skupino plesnih parov, godcev in pevcev, s posebnim poudarkom pa skrbijo za pomladek. Znotraj sekcije deluje tudi glasbena skupina, ki poustvarja slovensko ljudsko glasbo.

Skupina je začela plesati štajerske plese iz okolice Podgorc, prav tako pa plešejo gorenjske, koroške, prekmurske, plese z goričkega, Porabja in Razkrižja. Folklorna skupina že dlje časa nastopa tudi z meščanskimi plesi iz druge polovice 19. stoletja.

Preko 30 članov poleg slovenskih ljudskih plesov ohranja in poustvarja slovensko ljudsko pesem in glasbo, posebno pozornost pa namenja oblačilom, v katerih svoj program izvaja. Kostumi so izdelani na podlagi muzejskih originalov, slik in fotografij, nekaj pa je tudi takih, ki so plod raziskave oblačilne kulture v določenih krajih.
Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj ima veliko nastopov v domači deželi in drugod.

 

Več o skupini preberite: tukaj.

 

FS KD Podgorci

Folklorna skupina KD Podgorci deluje v okviru Kulturnega društva Podgorci. Začetki delovanja folklorne skupine segajo v leto 1977, ko so bili z namenom predstavljanja domačega kraja, šeg, navad in kulture položeni temelji podgorske folklorne tradicije. Skupina se tako že 37. leto ukvarja s predstavitvijo ljudskega plesa, vokalne in instrumentalne glasbe ter oblačilne kulture Ptujskega polja in Slovenskih goric. Predstavlja se v svečanih in delovnih oblačilih iz Podgorcev in okolice, značilnih za obdobje med leti 1890 in 1920, narejenih po raziskavi dr. Marije Makarovič. Kostumska podoba se pokriva tudi z glasbenim in plesnim izročilom, saj plesi, pesmi, običaji in viže izvirajo iz ožje in širše okolice Podgorcev.Skozi leta se je v folklorni skupini izmenjalo mnogo plesalcev in godcev. V folklorni skupini trenutno pleše 30 plesalk in plesalcev, ki jih spremljajo štirje godci na diatonično harmoniko, klarinet in bariton. Zasedba je mlada, povprečna starost skupine šteje 25 let. Skupina se z nastopi v domačih krajih in krajih širom po Sloveniji trudi ohranjati podobo in status slovenskega ljudskega izročila iz leta v leto. Štajersko ljudsko izročilo, ime Podgorcev, Občine Ormož in Slovenije je skupina ponesla ter suvereno zastopala na številnih gostovanjih po tujini: v Avstriji, Italiji, Srbiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Folklorna skupina Podgorci je od ustanovitve deležna številnih laskavih priznanj. Za svoje uspešno delo je prejela plaketo Občine Ormož in številna priznanja medobčinskih, regijskih in državnih srečanj folklornih skupin. V času delovanja de je skupina trikrat predstavila na državnem srečanju folklornih skupin. Vsa ta priznanja in pohvale potrjujejo trdo delo skupine in jo uvrščajo v vrh poustvarjalnosti Slovenske ljubiteljske kulture.

Več o skupini: tukaj.

Spremljaj nas na Facebooku