Gostujoče skupine

V letu 2015 bomo na Folklornih kimavčevih večerih gostili:

FA »Branko Radičević«, Srbija

Folklorni ansambel Branko Radičevič je bil ustanovljen leta 1965 z namenom ohranjanja in varovanja ljudske in tradicionalne dedišine domačega kraja in okolice ter ohranjanja kulturne narodne dediščine. V letih delovanja so se v ansamblu menjale generacije odličnih plesalcev in glasbenikov ter več tisoč članov. Ansambel deluje pod okriljem Centra za kulturo Sirmiumart iz Sremske Mitrovice. Danes v ansamblu delujejo 160 članov v štirih različnih plesnih skupinah; dve otroški skupini, aktualna folklorna skupina in veteranska folklorna skupina. V svojem bogatem repertuarju programa ohranjajo in predstavljajo plese, pesmi in šege iz celotne Srbije, seveda kooreografsko prirejene in urejene za oder. Imajo bogat in velik fundus ljudskih kostumov, saj obsega več kot 400 kostumov v bogati zbirki ljudskih oblačil, med katerimi je veliko zelo starih in orginalnih.

Ob vseh aktivnih skupinah deluje seveda tudi tamburaški in narodni orkester, ki izvaja raznoliko glasbo, predvsem pa ohranja ljudsko glasbo za spremlajnje folklornih skupin. Program, ki ga izvajajo, predstavlja glasbeno in folklorno tradicijo Srbije, od severa do juga, s kostumi, pesmimi, plesi in glasbo ne le s srbskega ozemlja, temveč tudi bogato izročilo tistih, ki živijo in ustavrjajo v Srbiji.

Odrasla folklorna skupina Centra tradicijske kulture Varaždin

Centar tradicijske kulture Varaždin je nastal z združitvijo nekdanjega KUD-a Varteks Varaždin in folklorne skupine Varaždinski veterani. Z navdušenjem članov nad ljudsko tradicijo društvo ohranja neprecenljivo vrednost bogate etnološke dediščine.

Ena izmed najdlje delujočih sekcij društva je folklorni ansambel Varteks Varaždin, ki je po mnenju mnogih najkvalitetnejši ansambel v Varaždinski županiji in celo širše. Ansambel neguje bogat repertoar plesov, pesmi, glasbe, običajev in noš iz celotne Hrvaške. Ohranjajo tudi plese razseljenih Hrvatov v zamejstvu (bunjevski v Vojvodini, gradiščanski Hrvati v Avstriji).

I PICCIOTTI DA PURTEDDA, Agrigento

Folklorno društvo “I picciotti da Purtedda” oz. “Fantje iz Purtedde” se je porodilo maja 2002 z enim samim namenom – da ohrani in svetu prikaže različne ljudske tradicije, povezane z njihovo deželo, v kateri se veličastna zgodovina prepleta z naravnimi lepotami.

Folklorna skupina je sestavljena iz mladih študentov, fantov in deklet, in ima svoj orkester, ki igra tipično sicilijansko glasbo, pri čemer uporablja inštrumente kot so sicilijanska piščal, dromlja, tamburin, kitara, harmonika, tolkala in mandolina. Skupina uprizarja vse tradicionalne plese starodavne Sicilije. Skupina med nastopom navadno izvaja pesmi s “friscalettom”, piščaljo, ki je značilna za sicilijansko glasbo.

Folklorna skupina “Klagenfurt-Wörthersee”

Februarja 1980 se je pod vodstvom Helmuta Krenna združilo šestnajst fantov in deklet ter ustanovilo folklorno društvo Klagenfurt-Wörthersee. Kaj kmalu je naša folklorna skupina zasedla pomembno mesto v celovškem in koroškem kulturnem dogajanju. Poleg številnih nastopov po Koroški in Avstriji so vrhunce društvenega življenja predstavljali tudi povabila in nastopi po tujini.

Nenazadnje je treba omeniti, da je folklorno društvo “Klagenfurt-Wörthersee” že sedemkrat organiziralo “Mednarodno srečanje folklornih umetnosti” v Celovcu, pri katerem so sodelovale številne plesne skupine iz Evrope, Azije in Latinske Amerike. Trenutno je v skupini aktivnih 31 članov, od tega trije glasbeniki. Ob ustanovitvi folklornega društva “Klagenfurt-Wörthersee” so bila dekleta odeta v jauntalersko nedeljsko nošo, fantje pa v oberdrautalsko nošo. Barve v noši deklet – modro krilo in roza predpasnik, odsevajo tako v zastavi kot barvah našega društva. Naš plesni program obsega koroško in avstrijsko plesno dediščino ter plese sosednjih dežel.

FS KD Kraški šopek, Sežana

KD Kraški šopek deluje od leta 2006. Sedež društva je v Sežani, čeravno prihajajo člani s celotnega Krasa, tako italijanskega kot slovenskega. Druži jih želja po ohranjanju bogatstva svojih prednikov: torej bogato oblačilno dediščino, plese, ljudsko petje ter navade Kraševk in Kraševcev. V društvu deluje pevska skupina, skupina plesalcev in godčevska skupina. Pevke pojejo pesmi, ki so izbrane z ljubeznijo do Krasa. Člani društva so preteklost svojih dedov in babic razkrili ne samo na območju, kjer delujejo, temveč tudi drugod po svetu.

Predstavitev programa: Splet: »BNDIMA NA KRASU« Kras je pokrajina, bogata z naravno in kulturno dediščino. Poznamo jo po kamnu, rdeči zemlji, pršutu, vinu Teranu ter po vztrajnosti Kraševk in Kraševcev. Trgatev, ali kot Kraševci rečejo »Bndima«, je poseben praznik, ki združi vso družino od blizu in daleč. Na Kras so zahajali tudi »Fini gospodje« iz Trsta, ki so radi kaj dobrega pojedli in popili, zato so bile organizirane tudi Osmice. Odrska postavitev predstavi skupino, ki pride na obisk v svečanih oblačilih. V prostor vstopijo s pesmini »Mi smo prišli v vašo hišo«. Tam srečajo skupino mož, ki igra karte. Goste sprejmeta gospodar in gospodinja. Ob veselju gostje zaplešejo. Ustavijo se še pri sosedovih na »bndimi«. Ob koncu gostje zaključijo ples s petjem napitnic in odidejo.

KUD KOPRIVNICA

Kulturno umetniško društvo Koprivnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1981, nadaljuje tradicijo društev, ki so delovala na območju mesta v začetku 20. stoletja. V tem času je zabeležilo niz pomembnih nastopov in uspehov, tako na Hrvaškem kot v tujini. Društvo šteje okrog 120 članov, zbranih v otroški folklorni skupini, folklorni skupini Koleda, tamburaškem orkestru in v dramski skupini.

Člani društva plešejo plese pokrajin Podravina, Zagorje, Medžimurje, Slavonija, Baranja, plese bunjevskih Hrvatov ter meščanske plese iz Koprivnice. Nastopali so na vseh pomembnejših festivalih na Hrvaškem, kot tudi drugod po Evropi. Društvo vodi dr. Neda Šešić.  

FOLKLORNO DRUŠTVO ANTON JOŽE ŠTRAFELA MARKOVCI

Folklorno društvo Anton Jože Štrafela Markovci je bilo ustanovljeno leta 1938 na pobudo Janeza Feguša in se je leta 1939 po zaslugi etnomuzikologa Franceta Marolta tudi prvič udeležilo organiziranega javnega nastopa etnografskih skupin v Mariboru. Janez Feguš je leta 1939 zbral nekaj mladih fantov in deklet in sestavil še plesno folklorno skupino. Začetno delo Janeza Feguša sta po vojni nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Med letoma 1950 in 2006 so skupino vodili Terezija in Jože Štrafela, Franc Kolarič, ki je skupino uspešno vodil kar 36 let in z njo dosegal zavidljive rezultate, Milan Gabrovec, leta 2006 pa je strokovno vodenje skupine prevzel Peter Bezjak, ki je zbrane plese povezal v zaključene odrske postavitve in poskrbel, da skupina ustvarja nov in kakovosten program. Leta 2008 je skupina s pomočjo dr. Marije Makarovič opravila raziskavo oblačilne kulture iz okolice Markovcev, katere rezultat je bila ob praznovanju 70. obletnice prvič javno predstavljena nova kostumska podoba.

FOLKLORNA SKUPINA CIRKULANE

Skupina letos praznuje šesti rojstni dan. Skozi vsa leta delovanja so se med plesalci stkale močne vezi prijateljstva in tako še dodatno utrdile voljo in željo po spoznavanju in poustvarjanju ljudskih običajev in plesov, ki so jih nekoč plesali naši predniki. Člani skupine se zelo radi odzovejo na povabila na vsakršne prireditve, ki jih z dobro voljo in energijo popestrijo. Udeležujejo se tudi festivalov izven naših meja in tako spoznavajo plesno izročilo ter tradicijo ljudi celega sveta.

Mladinska folklorna skupina KD Destrnik

Folklora deluje v Destrniku že več kot 30 let. Pred enajstimi leti je iz otroške skupine nastala mladinska folklorna skupina, v kateri danes plešejo otroci med 14. in 18. letom starosti. Fantje in dekleta spoznavajo ljudske plese, pesmi in običaje s štajerskega območja. Kostumsko podobo so s pomočjo Marije Makarovič raziskali in izdelali že leta 2002. Redno se udeležujejo srečanj v organizaciji JSKD, radi nastopajo tako v domačem kraju kot tudi širše. V zadnjih petih letih se lahko pohvalijo z rednim uvrščanjem na regijska srečanja folklornih skupin, kar dokazuje, da je delo strokovnega kadra v društvu sistematično in strokovno.

Folklorna skupina KPD Stoperce

Folklorna skupina KPD Stoperce deluje že šesto leto in prihaja iz slikovitega haloškega kraja Stoperce v občini Majšperk. Skupino sestavljajo ljudje dobre volje zelo različnih starosti, od 14 do 65 let, ravno veselje do ljudskega plesa in njegovega ohranjanja pa je značilnost, ki jih uvršča med zelo zanimive skupine. Plešejo plese različnih slovenskih pokrajin, največji poudarek ohranjanja plesne ljudske dediščine je na zahodnoštajerskih plesih, podajajo pa se tudi v območje koroških in prekmurskih plesov. Vsako leto ob »farnem prazniku«, to je ob praznovanju goda sv. Antona v januarju, pripravijo letni koncert, na katerega vsako leto povabijo kakšno skupino iz Slovenije in tujine. Skupina se je v preteklih letih predstavila na različnih prireditvah po Sloveniji in Hrvaški, najbolj ponosni pa so na uvrstitev med najboljše skupine v Sloveniji, saj so se v zelo kratkem času predstavili v Beltincih na državnem srečanju folklornih skupin. Skupina je oblečena v avtentične rekonstruirane kostume s konca 19. in začetka 20. stoletja, posebnost pa je ta, da vsak plesalec ve, od kod izvira njegov kostum, saj so kostumi narejeni po fotografijah njihovih babic in dedkov. Pokrivala, s katerimi se žene pokrivajo, so originalni »tehli« oziroma svilene naglavne rute, ki so jih vse do druge svetovne vojne nosile in imele v lasti poročene žene. Svoj fond noš so obogatili tudi z rekonstruiranimi kostumi iz Prekmurja in z določenimi dodatki iz koroškega območja. Folklorniki zaplešejo ob spremljavi diatonične harmonike, kontrabasa in violine.

Folklorno društvo »Rožmarin« Dolena

Folklorno društvo Rožmarin Dolena je pričelo s svojim delovanjem leta 1979. Glavna pobudnica za začetek delovanja je bila Francka Petrovič. Pod njenim vodstvom je takrat pričela z delovanjem otroška in mladinska folklorna skupina, v društvu pa so delovali tudi že ljudski pevci. Kmalu je bila ustanovljena tudi folklorna skupina za odrasle. V društvu so se vedno bolj zavedali pomena ohranjanja slovenske ljudske dediščine, zato so v etnografski sekciji ponovno obudili lika Jüreka in Rabolja ter ju že v osemdesetih letih predstavili na ptujskem Kurentovanju. V društvu deluje tudi sekcija Aktiv kmečkih žena, ki skrbi za ohranjanje ročnih spretnosti in bogate gastronomske ponudbe domačega haloškega okolja. Na pobudo Francke Petrovič sta Mirko Ramovž in dr. Marija Makarovič zapisala bogato zakladnico ljudskih plesov, melodij in oblačilno kulturo prebivalstva na tem območju ob koncu 19. ter v začetku 20. stoletja. Leta 1995, ob slovesni 15. obletnici delovanja društva, se je takratna otroško-mladinska folklorna skupina predstavila s plesi s tega področja in s popolnoma novo rekonstruirano kostumsko podobo. Od tega leta naprej je društvo še močneje delalo predvsem na ohranjanju domačih šeg, navad, plesov in pesmi.

Folklorna skupina »Vinko Korže« PD Cirkovce

Folklorno skupino so prebivalci Cirkovc na Dravskem polju ustanovili že leta 1931. Ustanovitelj je bil znani cirkovški gostilničar in kulturni delavec Vinko Korže. Plesalci plešejo štajerske plese, njihov korak in glasba sta nastala pod vplivom alpskih poskočnic. Kmetje iz štajerskih vasi so v plesu, petju in glasbi radi prikazovali svoje težko delo na zemlji in ravno zaradi tega je njihov plesni korak bolj okoren in možat. Že mnoge generacije plesalcev so se vrtele po odrih Italije, Sicilije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Belorusije, Švedske, Bolgarije, Madžarske, Francije in še bi lahko naštevali. Skupina ima za seboj več kot tisoč tristo nastopov doma in v tujini, kar priča o tradiciji in kakovosti. Za svoje delo je skupina prijela številna domača in tuja priznanja.

Folklorna skupina KD Rogoznica

Folklorna skupina je nastala leta 2005 na pobudo nekaterih korantov iz istega kulturnega društva, saj so se Koranti Rogoznica vsako leto udeleževali folklornega festivala na Madžarskem in so si bili vedno prisiljeni sposoditi kakšno folklorno skupino, da jih je spremljala. Tako se je porodila ideja o lastni folklorni skupini, ki danes šteje 25 rednih članov. Ne glede na to, da je skupina mlada, se je že predstavila v več krajih po Sloveniji in tudi že v tujini. Letno izvedejo približno trideset nastopov, na katerih prikazujejo šege, navade, ljudsko pesem in plese s celotnega območja Vzhodne Štajerske. Folklorna skupina KD Rogoznica se predstavlja s kostumi, ki predstavljajo pražnji način oblačenja kmečkega prebivalstva na območju vzhodno od Ptuja, in sicer Dornave in Polenšaka (Polencev) v Slovenskih Goricah. Kostumska podoba izvira iz časa od leta 1900 do leta 1920. Kostumi predstavljajo oblačilni videz kmečkega prebivalstva, ki je bilo tedaj razslojeno; kot osnova so vzete prvine pražnje obleke bogatejših kmetov. Tako moške kot ženske obleke so iz volnenega blaga.

Folklorna skupina KD Podgorci

Deluje v okviru Kulturnega društva Podgorci. Začetki delovanja folklorne skupine segajo v leto 1977, ko so bili z namenom predstavljanja domačega kraja, šeg, navad in kulture položeni temelji podgorske folklorne tradicije. Skupina se tako že 37. leto ukvarja s predstavitvijo ljudskega plesa, vokalne in instrumentalne glasbe ter oblačilne kulture Ptujskega polja in Slovenskih goric. Predstavlja se v svečanih in delovnih oblačilih iz Podgorcev in okolice, značilnih za obdobje med leti 1890 in 1920, narejenih po raziskavi dr. Marije Makarovič. Kostumska podoba se pokriva tudi z glasbenim in plesnim izročilom, saj plesi, pesmi, običaji in viže izvirajo iz ožje in širše okolice Podgorcev.Skozi leta se je v folklorni skupini izmenjalo mnogo plesalcev in godcev. V folklorni skupini trenutno pleše 30 plesalk in plesalcev, ki jih spremljajo štirje godci na diatonično harmoniko, klarinet in bariton. Zasedba je mlada, povprečna starost skupine šteje 25 let. Skupina se z nastopi v domačih krajih in krajih širom po Sloveniji trudi ohranjati podobo in status slovenskega ljudskega izročila iz leta v leto. Štajersko ljudsko izročilo, ime Podgorcev, Občine Ormož in Slovenije je skupina ponesla ter suvereno zastopala na številnih gostovanjih po tujini: v Avstriji, Italiji, Srbiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Folklorna skupina Podgorci je od ustanovitve deležna številnih laskavih priznanj. Za svoje uspešno delo je prejela plaketo Občine Ormož in številna priznanja medobčinskih, regijskih in državnih srečanj folklornih skupin. V času delovanja de je skupina trikrat predstavila na državnem srečanju folklornih skupin. Vsa ta priznanja in pohvale potrjujejo trdo delo skupine in jo uvrščajo v vrh poustvarjalnosti Slovenske ljubiteljske kulture.    

Spremljaj nas na Facebooku