Gostujoče skupine 2017

ANSAMBEL LJUDSKIH PLESOV IN PESMI »LADO«, HRVAŠKA

Ansambel ljudskih plesov in pesmi Hrvaške Lado je državna poklicna zasedba, ustanovljena leta 1949 z namenom raziskovanja, zbiranja, umetniške obdelave in scenskega prikaza najlepših primerov bogate hrvaške glasbene in plesne tradicije. V Ladu so do danes sodelovali najpomembnejši hrvaški etnokoreologi in koreografi, etnomuzikologi, glasbeni aranžerji in folklorniki, skladatelji ter dirigenti. Rezultat strokovne ekipe sestava je impresiven koreografski in glasbeni repertoar z več kot sto plesnimi postavitvami, na stotine vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih točk, kjer se spoštuje izvirna, avtentična ljudska umetnost.

Skupina 38 vrhunskih plesalcev, ki so hkrati tudi izvrstni pevci, se iz plesnega ansambla zlahka spremeni v reprezentativni folklorni zbor, 14 odličnih glasbenikov pa preigrava na 80 ljudskih in klasičnih instrumentov. Ansambel Lado ima edinstveno zbirko 1200 izvirnih narodnih noš izjemne vrednosti, zato je vsak njihov nastop svojevrstna revija hrvaške tradicionalne oblačilne kulture.

Lado je s predstavitvijo prekrasnega bogastva in raznolikosti ljudskega izraza s tako majhnega področja, kot je Hrvaška, edinstven na svetu. Koncerti so po vsem svetu odraz navdušenja občinstva kot tudi strokovne javnosti, saj se ansambel redno uvršča ob bok najboljšim svetovnim folklornim skupinam. Lado je nastopal na nekaterih svetovnih odrih in koncertnih podijih, od Royal Albert Hall v Londonu do newyorškega Broadwaya, od moskovske Koncertne dvorane Čajkovski do Mann Avditori v Tel Avivu, prav tako pa tudi v številnih mednarodnih opernih hišah, na festivalih, svetovnih razstavah, olimpijskih igrah …

Za svoje delo in spodbujanje ljudske dediščine je prejel številne nagrade in priznanja: letna nagrada INA za spodbujanje hrvaške kulture v tujini leta 2006, 24 glasbenih nagrad Porin, vključno Porin za življenjsko delo leta 2002, štiri nagrade mesta Zagreb (1963, 1968, 2002, 2009), nagrado Orlando na 54. Dubrovniškem poletnem festivalu leta 2003, dve nagradi Ivana Lukačića na 34. in 44. Varaždinskih baročnih večerih leta 2004 in 2014 in plaketo predsednika Republike Hrvaške za 60 let umetniškega delovanja (2009). Leta 2002 je ansambel predstavljal Evropo na VI. Svetovnem simpoziju zborovske glasbe v Minneapolisu.

Lado

AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU LJUBLJANA

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. S samo tremi pari je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši z letno produkcijo v Cankarjevem domu v Ljubljani. V devetinšestdesetih letih neprekinjenega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade. Najbolj je ponosna na zlati častni znak svobode Republike Slovenije in na status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, in je gotovo najbolj prepoznavna v Sloveniji, trenutno sestavlja 105 članov, razdeljenih v 3 plesne skupine in 2 glasbena orkestra. Do leta 2010 jo je vodil Mirko Ramovš, profesor in sodelavec v pokoju pri Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ko je umetniško vodstvo skupine prevzel Tomaž Simetinger, doktor etnologije in kulturne antropologije. G. Simetinger je z delom pri AFS France Marolt risal popolnoma nove smernice odrskega uprizarjanja ljudskega izročila, ki so se oddaljevale od zastarelega romantičnega pogleda in so sledile sodobnim svetovnim plesnim praksam »etno revivala«. Z oktobrom 2016 je mesto v.d. umetniškega vodja zasedel dolgoletni član društva in izkušen plesalec Anže Kerč, diplomirani nemcist (UN) in diplomirani zgodovinar (UN).

Kljub ljubiteljskemu značaju je društvo v 69 letih neprekinjenega delovanja zaradi tesnega sodelovanja z Glasbenonarodopisnim inštitutom, strokovnosti vodstva, največjega nabora kostumov, rekvizitov in inštrumentov na Slovenskem prevzelo vlogo (z njo pa tudi dolžnosti in odgovornosti), ki jo v sosednjih državah igrajo profesionalni folklorni ansambli (npr. hrvaški »Lado«, srbski »Kolo«, makedonski »Tanec«).

Skupina letno izvede več kot 60 koncertov, krajših nastopov in plesnih delavnic ter številne samostojne projekte (npr. »Let’s polka«, »Odsevanja«, »Plesna hiša«, »Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici«), od katerih velja omeniti tudi prvo slovenski tekmovanje parov v ljudskih plesih, za katerega je društvo pred štirimi leti bilo pobudnik in tudi organizator. Skupina intenzivno sodeluje s slovenskimi zamejskimi in izseljenskimi društvi.

AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA ŠTUDENT, MARIBOR

AFS Študent je začela s svojim delom v letu 1964 in bila hkrati ena izmed treh skupin, ki so začele delovati pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Študent Maribor. Do osamosvojitve Republike Slovenije je skupina izvajala plese vseh jugoslovanskih pokrajin, kasneje pa je delo usmerila v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin. Umetniški vodja, Vasja Samec, od leta 2014 tudi častni član društva, usmerja skupino že od leta 1974. Bogato folklorno izročilo člani AFS Študent prenašajo po Evropi, Ameriki, Aziji in Avstraliji. Iz svetovno priznanih folklornih festivalov se vračajo z najvišjimi ocenami in vedno ponosno predstavijo slovensko kulturo izven meja domovine. V redno delo AFS Študent sodi tudi soorganizacija Mednarodnega folklornega festivala Folkart, ki poteka že od leta 1989. S svojim kvalitetnim delom si je AFS Študent pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobila dve prestižni priznanji: zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost. Danes umetniški program sestavljajo plesne koreografije, ki so nastale na podlagi skrbnega proučevanja slovenskega ljudskega izročila. S številnimi koncertnimi predstavami AFS Študent sodi med skupine, ki skrbijo za umetniško popestritev ljudskega izročila in njegovo priljubljenost v širši javnosti, saj umetniški program skupine ni predan stilu le ene pokrajine ali enega koreografa, ampak je široko razgledan in zajema vse slovenske pokrajine. Delo v skupini temelji predvsem na vzgoji plesalcev in razvoju plesnosti. Zaradi pridobljenega znanja in sposobnosti so plesalci na nastopih sproščeni in v plesu uživajo.

FOLKLORNO DRUŠTVO LANCOVA VAS

Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno leta 1983 z namenom, da ohranja in predstavlja slovensko kulturno izročilo. V obdobju med letoma 1991 in 1993 so s pomočjo strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika izvedli raziskavo kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila. Na podlagi izsledkov raziskave so svoj program obogatili z novimi nošami in plesi iz Lancove vasi in okolice. Vse to predstavljajo na nastopih doma in v tujini. Društvo sestavljajo skupine pevcev in pevk, muzikantov, plesalcev, otroške folklorne skupine in sekcija korantov. Gostovali so že v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Franciji, Švici, na Češkem, Poljskem, v Romuniji, Turčiji in na Singapurju.

FOLKLORNO DRUŠTVO »ROŽMARIN« DOLENA

Folklorno društvo Rožmarin Dolena je pričelo s svojim delovanjem leta 1979. Glavna pobudnica za začetek delovanja je bila Francka Petrovič. Pod njenim vodstvom sta takrat pričeli delovati otroška in mladinska folklorna skupina, v društvu pa so že bili aktivni ljudski pevci. Kmalu je bila ustanovljena tudi odrasla folklorna skupina. V društvu so se vedno bolj zavedali pomena ohranjanja slovenske ljudske dediščine, zato so v etnografski sekciji ponovno obudili lika Jüreka in Rabolja ter ju že v osemdesetih letih predstavili na ptujskem Kurentovanju. V društvu deluje tudi sekcija Aktiv kmečkih žena, ki skrbi za ohranjanje ročnih spretnosti in bogate gastronomske ponudbe domačega haloškega okolja.

Na pobudo Francke Petrovič sta Mirko Ramovš in dr. Marija Makarovič zapisala bogato zakladnico ljudskih plesov, melodij in oblačilno kulturo prebivalstva na tem območju ob koncu 19. ter v začetku 20. stoletja. Leta 1995, ob slovesni 15. obletnici delovanja društva, se je takratna otroško-mladinska folklorna skupina predstavila s plesi tega področja in s popolnoma novo rekonstruirano kostumsko podobo. Od tega leta naprej je društvo še aktivnejše pri ohranjanju domačih šeg, navad, plesov in pesmi.

FOLKLORNA SKUPINA KD PODGORCI

Začetki delovanja Folklorne skupine Kulturnega društva Podgorci segajo v leto 1977, ko so bili z namenom predstavljanja domačega kraja, šeg, navad in kulture položeni temelji podgorske folklorne tradicije. Skupina se ukvarja s predstavitvijo ljudskega plesa, vokalne in instrumentalne glasbe ter oblačilne kulture Ptujskega polja in Slovenskih goric. Od ustanovitve je deležna številnih laskavih priznanj, ki potrjujejo trdo delo skupine in jo uvrščajo v vrh poustvarjalnosti slovenske ljubiteljske kulture.

 

Spremljaj nas na Facebooku